Večerni pustni prikazi

Z nedeljo so se na Ptuju pričeli večerni prikazi etnografskih likov, ki bodo zasedali prostor pred Mestno hišo in na glavnem prizorišču pred Mestno hišo vsak dan, od 17. ure dalje. Do zaključka Kurentovanja pa sledi še kar nekaj večjih dogodkov.

V sklopu večerni prikazov smo lahko recimo v ponedeljek spoznali like Orači in Baba deda nosi. Pustno oranje je priljubljena šega, v kateri sta skriti že pozabljeni obredni dejanji: oranje obrambnega magičnega kroga okrog vasi in svečano zaoranje prve brazde ob začetku poljskih del. Na ptujskem območju so najbolj znani orači v Markovcih, Lancovi vasi, Podlehniku, Leskovcu, Dornavi in Okiču v Halozah. Skupino praviloma sestavljajo trije pari konjičev, ki so vpreženi v okrašen lesen plug, za katerim stopa kurent. Pokač z dolgim bičem glasno poka, preganja zle duhove in oznanja prihod skupine oračev. Spremlja jih šegavi pobirač z grabljami in košaro za darove, zlasti mastne dobrote, ki jih skupina prejme od vaških gospodinj. Pokači so pri vseh skupinah pražnje oblečeni, obuti v škornje in z okrašenimi klobuki na glavi.

Lik baba deda nosi ali ded babo nosi pa je znan v številnih evropskih državah, zelo priljubljen pa je tudi na Dravskem in Ptujskem polju, Halozah in Slovenskih goricah. Povezujejo ga z likom starca ali starke, ki v človeški podobi na zemlji predstavlja duhove rajnih. Eden izmed njiju, baba ali ded, stopi v velik, iz šibja narejen koš brez dna, ki si ga oprta na ramena. Spredaj ima pritrjeno lutko iz blaga (on/ona). Pri babi, katere obraz je namazan z barvicami ali sajami, je po navadi poudarjeno veliko oprsje, moški imajo v rokah kopje, na glavi pa star klobuk.

V torek pa Dornavske cigane, ki so lokalna posebnost na Ptujskem polju, v katere se že nekaj desetletij šemijo skorajda vsi vaščani. Vidimo jih v najrazličnejših vlogah: kot vedeževalce, brusilce nožev, muzikante, kurje tatove ipd. S svojim radoživim obnašanjem in slikovito opremljenimi vozovi vnašajo v pustni utrip nemir, prežet s humorjem in z igrivostjo.

Vsak večer so s seveda predstavili temeljni etno liki po katerem je osrednji pustni festival dobil tudi ime kurenti in koranti.

Med vsemi večernimi dogodki, ki še sledijo velja izpostaviti Dan kurentovih in korantovih skupin, katerega soorganizator je Zveza društev kurentov, ko bo v sredo, 7. februarja, ob 19. uri mesto obiskalo na stotine rogatih in pernatih kurentov/korantov. Kot vsako leto bo umetniško dogajanje obarvala mednarodna likovna prireditev Ex Tempore, odprtje razstave bo potekalo 10.februarja. Sobotno pustno dogajanje na prostem se pričenja ob 11. uri s Pustnim korzom, predstavitvijo kurentov in korantov, ob 15. uri sledi otroško pustno rajanje na prostem s Tino in Matjažem (Slovenija ima talent). Zaključek edinstvene sobote v času pusta napoveduje Nočni spektakel s pričetkom ob 17. uri. Mesto Ptuj bo  na pustno nedeljo, 11. februarja, v sklopu KarnevalFesta – Mednarodne karnevalske povorke, upravičilo sloves največje pustno-karnevalske prireditve v Sloveniji in širši regiji, na kateri bo nastopilo več kot 2800 udeležencev. Za dokaz prenašanja pustne tradicije na najmlajše bo poskrbela otroška pustna povorka v soorganizaciji z Vrtcem Ptuj, ki se je udeležijo otroci II. starostnega obdobja iz celotne Slovenije in po ulicah najstarejšega slovenskega mesta prebujajo pomlad, 12. februarja.

Na  vseh prireditvah javnega pomena organizatorji pričakujejo približno 8.700 udeležencev iz 8-ih držav, kar Kurentovanje upravičeno uvršča med največje prikaze pustne dediščine v Sloveniji in Evropi.

64. Kurentovanje poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika državnega sveta, Marka Lotriča, ki se bo po napovedih njegovega kabineta udeležil mednarodne karnevalske povorke, 11. februarja.

Letošnje Kurentovanje se zaključuje 13. februarja, ko je na Ptuju slovo od pusta še posebno praznično. Opoldne Ptujčani odložijo delo in se pridružijo zabavam v mestu ter njegovih lokalih do poznih večernih ur.

(Objavljeno v oddaji Ptujska kronika, dne 7. februarja 2024.)