Ogromno škode na kmetijskih površinah v Podravju
Po pregledu površin 5 dan po poplavah (sreda 9.8.2023) je bilo na površinah še vedno veliko vode, ki počasi odteka in odkrivajo vse razsežnosti posledic poplav. Uničeni posevki, erozija tal, nanosi vejevja, blata, dreves, gramoza, mulja, poškodovane poti, ceste, poplavljeni objekti so posledice teh poplav. Na merilnih postajah padavin za naše območje ni kazalo visokih številk ( od 1. do 10. 8. 2023 merilna postaja Orešje skupaj 122,6 mm) pa kljub temu toliko zalitih površin, kaže nato, da je potrebno nemudoma pristopiti k urejanju rečnih teles v Podravju. Predstavljajmo si, če bi v dani situaciji tudi naše območje prejelo v kratkem času 150 l padavin/m2, kakšna katastrofa bi lahko nastala v Podravju.
Pesniška dolina – tu je odtekanje vode v reko Pesnico najpočasneje, ker gre za težka glinasta tla, voda tudi ne pronica v globino tako kot na lahkih peščenih tleh. Poleg tega so tu tudi odtočni kanali problem, ker niso dosledno vzdrževani in struge vodotokov, ki se stekajo v reko Pesnico. Na približno 1500 ha poplavljenih ha vse od Lenarta v smeri Trnovske vasi in do iztoka Pesnice v Dravo so na površinah posledice. Na območju Trnovske vasi in dol vodno je še večja površina nepožetega žita, posevki koruze so bili v vodi v višini klasov in še višje. Rastline so onesnažene z blatom.
Porečje Drave od Maribora do Središča ob Dravi
Na relaciji od Maribora, Dupleka, Starš, Hajdine do Ptuja na levi in desni strani je bilo zalitih več kot 1000 ha površin. Več dni so bile površine zalite, obrobje rečnih kanalov z podrastjo se je skozi desetletja zamuljil in ne dopušča hitrega odtoka vode iz kmetijskih površin v reko Dravo. Posledice erozije, nanosov mulja, vejevja, blata so viden posledice poplav. Posamezni deli površin so zaradi deroče vode močno degradirani.
Od Ptuja, v smeri Markovcev, Gorišnice, Cirkulan, Zavrča, Ormoža je bilo zalitih okrog 1500 ha površin. Po včerajšnjem ogledu površin so viden posledice nanosov, mulja, vejevja, ostalih materialov. Del površin je še vedno zalit, na posevkih buč , krompirja, soje, vrtnin se vidi močna zablatenost rastlin, kar bo posledično uničen pridelek, pojav gnitja olnih buč, posledično močno zmanjšanj pridelek. Površine ki so jih po žetvi obdelali in posejali z ozelenitvijo, je sedaj ta posevek praktično uničen.
Na Ormoškem koncu je od Ormoža do Središča ali Hrvaške meje bilo zalitih od 450 ha kmetijskih površin. Podobna slika posevkov onesnaženih, pomendranih, erozija tal, nanosi in zablateni posevki. Na tem območju so rastline bile močno poškodovane že od toče in sedaj še poplave, kar se stopnja poškodovanosti še poveča.
Ob reki Dravinji je tudi bilo na kmetijskih površinah veliko poplavljenih ha in zalitih poti. Na tem območju je nekaj več travniških površin v primerjavi z ostalimi območji. Vidni so nanosi vejevja in erozija zemljine tako na njivskih površinah kot travniških površinah. Tu je cca 400 ha površin bilo poplavljenih. Poplavljeni so bili tudi objekti, bale in silaže.
Skupna ocena za celotno območje je 4000 do 4500 ha kmetijskih površin poplavljenih v okviru avgustovskih poplav.
Vzroki poplav v Podravju
Zmanjšan volumen za pretok vode v strugi reke Drave in zamuljeni vodni kanali HE Zlatoličje, HE Formin in Ptujskega jezera posledično pomeni, da se ob pretokih manj kot 1000 m3 vode na sekundo posledično že poplavljajo površine ob vodotoku. Zaostajanje rečnega proda in zaraščanje struge zmanjšuje pretočnost. Poplavljanje kmetijskih površin je sedaj vsakoletni problem, ki prizadene porečje Drave s pritoki. Zaradi tega velja poziv, da je potrebno v protipoplavnem zaščiti nemudoma pristopiti k urejanju. Porečje Drave mora biti vključeno v »Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti v okviru poplavno najbolj ogroženih porečij v Sloveniji«. Pristopiti je potrebno tako z ne gradbenimi in gradbenimi protipoplavnimi ukrepi. V nasprotnem primeru lahko pride do katastrofalnih razmer tako za kmetijstvo, infrastrukturo in objekte v Podravju.
(Objavljeno v oddaji Ptujska kronika, dne 16. avgusta 2023.)
