Tiskovna konferenca Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož

Leto 2023 je bilo za PMPO uspešno, tako po vsebinski in izvedbeni plati, tudi finančno so poslovali pozitivno. Prav tako so imeli odličen obisk, boljši celo kot v predkoronskem letu 2019. Muzej je v lanskem letu ponovno obiskalo več šolskih skupin, tudi tujih obiskovalcev je bilo več. Skupno je muzej obiskalo 66.930 obiskovalcev, od tega je bilo 20.312 tujih. Ptujski del 62.305 in ormoško enoto 4.625 obiskovalcev. Največ jih je obiskalo zbirke v Ptujskem gradu, 45.708. Dobro so bile obiskane v letu 2023 tudi ostale lokacije, Miheličevo galerijo je na primer obiskalo 5050 obiskovalcev.

Za primerjavo še podatki iz let 2019 in 2022, zbirke v Ptujskem gradu si je leta 2019 ogledalo 43.192 obiskovalcev, od tega 16.099 tujih, v letu 2022 pa 42.793, od tega 14.090 tujih.

PMPO je lani proslavljal 130 let delovanja. Obletnico so obeležili s številnimi projekti in dogodki, praktično že od jeseni leta 2022, uvod v praznovanje obletnice je bilo namreč odprtje razstave Veščine in skrivnosti mojstrov in mojstric tkanja. Med drugim so izdali jubilejni zbornik (kar zadeva izdajateljsko dejavnost, je sicer muzej v letu 2023 izdal enajst naslovov tiskanih publikacij v 2850 izvodih), odprli novo občasno razstavo Medalje, male umetnine v luči habsburške monarhije, več razstav v Miheličevi galeriji, po dobrih 20 letih je v novi posodobljeni podobi zaživela zbirka orožja itd. Obletnico so obeležili tudi s slavnostno akademijo in koncertom, odkritjem spomenika Viktorju Skrabarju, izvedli so posvet o dediščini muzejskega društva itd.

Pomembnih prelomnic, pozitivnih in negativnih, je bilo v obdobju od nastanka muzeja precej, nova zgodovinska prelomnica se za muzej gotovo obeta tudi z načrtovano prenovo grajske žitnice, ko bo po dobrem desetletju lahko javnosti znova pokazal bogato arheološko dediščino. V tej smeri tečejo številne aktivnosti, muzej je med drugim preselil številne predmete iz žitnice, v večji meri v prostore v okviru podjetja Talum, pohištvo pa se bo v kratkem preselilo v Štatenberg (žitnica in dvorec). Finančno je selitev v večji meri podprlo MK. Za podporo in sodelovanje velika hvala podjetju Talum d. d. in lastniku dvorca Štatenberg, podjetju Impol d. o. o. Prav tako že tečejo priprave in delo na gradivu za novo postavitev po obnovi, ključna je podpora Ministrstva za kulturo (MK), ki je nosilec projekta, slednjemu gre tudi zahvala za uvrstitev projekta obnove grajske žitnice med prioritetne. MK gre tudi zahvala za sanacijo usadov, ki sicer po mnenju geologov nista prestavljala večje nevarnosti.

Po desetletjih se je na novo uredila elektrifikacija v Miheličevi galeriji, prav tako v letošnjem letu sledi prenova zunanje osvetlitve na Miheličevi galeriji in Ptujskem gradu. MO Ptuj je bila namreč uspešna na Javnem razpisu za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo ter naravne znamenitosti v turističnih destinacijah, ki ga je objavilo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Zaradi dotrajanosti sta se uredili novi vratni krili na severnem (Karlovem) portalu na Ptujskem gradu. Sanacijska in vzdrževalna dela so bila opravljena tudi v objektih na Muzejskem trgu 2 in na muzejski upravni stavbi (Prešernova 37).

V muzejski enoti Ormož je bilo delo v letu 2023 posvečeno dogodkom, povezanih z 750. obletnico prve omembe Ormoža. Na ogled so postavili 11 občasnih razstav, 6 vitrin meseca, 33 andragoško-pedagoških programov, 3 predavanja, 1 referat, 2 simpozija in 2 muzejska večera.

Tudi v letu 2024 se obeta pester in bogat program, ki odraža uravnoteženost aktivnosti na vseh področjih delovanja muzeja. Muzej bo tudi v tem letu deloval odprto, povezovalno in inkluzivno. Obsežno bo delo z muzejskimi zbirkami. Obseg inventarizacije in digitaliziranja, konserviranja in restavriranja predmetov odraža kontinuirano delo z gradivom in ciljno usmerjenost k preglednemu, urejenemu in dostopnemu gradivu. V letu 2024 je načrtovano nadpovprečno visoko število inventariziranih ter konserviranih in restavriranih predmetov, kar je povezano z aktivnostmi ob prenovi grajske žitnice. Predvideno je tudi obsežno proučevanje.

Obeta se pestra razstavna dejavnost. Med drugim bo predstavljena Tradicija upodobitve noše na kamnitih spomenikih rimske Petovione. V rimskem lapidariju najdemo namreč posvetilne plošče, nagrobnike, pepelnice in sarkofage, na katerih so upodobljene osebe v takratnih nošah (obleka, dodatki), ki imajo tradicijo skozi zgodovinska obdobja do današnjega dne. V pomladnih mesecih je predvideno odprtje občasne razstave Prezrti predmeti iz muzejske gipsoteke. Cilj razstave bo iz muzejskih zbirk predstaviti predmete iz mavca in vsem generacijam na izobraževalen način približati različne zvrsti kiparskih del, s katerimi muzej predstavlja javnosti ptujsko kulturno dediščino doma in na tujem. Predviden je medmuzejski projekt z naslovom Dediščina in moč mitov, v Miheličevi galeriji pa bogat likovno galerijski program. Po uspešni predstavitvi slovenske arheologije v Frankfurtu bo razstava Čivki iz preteklosti. Slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede, ki je bila rezultat sodelovanja številnih muzejev, tudi našega, na ogled tudi v Turčiji in sicer na povabilo slovenskega veleposlaništva v Turčiji. V sodelovanju s Filozofsko fakulteto v Zagrebu bo izveden mednarodni posvet Odiseja skozi Petovionske orientalske kulte, kjer bo v prvi vrsti šlo za pozitivno prakso izmenjave strokovnih znanj. Omeniti gre tudi sodelovanje z Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije v projektu Zdravstvo in medicina na Slovenskem.

Izvedeni bodo številni pedagoški, andragoški in programi za družine. Tudi Muzejski vikendi ostajajo, tradicionalna muzejska prireditev namenjena otrokom in staršem. Za leto 2024 načrtujejo obnovo in dopolnitev obstoječe ureditve dostopnosti za ranljive skupine. Načrtujejo promocijske aktivnosti po klasičnih in digitalnih kanalih. Ob navedenem se bo realizirala tudi obdelava arhiva arheološkega najdišča Ptuj, Bolnišnica (1989-1991).

Ponovno jih čaka bogata izdajateljska dejavnost, izpostaviti gre štiri obsežnejše publikacije in sicer Zbornik PMPO – 8., obsežno spremljevalno publikacijo posodobljene zbirke orožja z novimi odkritji in spoznanji, monografijo Stojan Kerbler – človek, Haložan in mojster fotografije in publikacijo Tradicionalne pustne maske na ptujskem območju.

Tudi v OE Ormož je predviden pester program, več občasnih razstav in različna muzejska srečanja, vitrine meseca, predavanja in delavnice za najmlajše. Prav tako potekajo aktivnosti vezane na projekt Grad Ormož in park v arhitekturni, digitalni in hortikulturni preobrazbi. Kar zadeva delovanje in financiranje OE Ormož in znane problematike (izstop občine Središče ob Dravi) kljub pozivom občinam soustanoviteljem do novega definiranja in dogovora glede financiranja ter delovanja enote, v letu 2023 ni prišlo. Tako že šesto leto muzej za stroške dela in materialne stroške financira z lastnimi viri.

TEKST – pripravil dr. Aleksander Lorenčič (direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož)