TurniŠki grad je Še vedno prepuŠčen sam sebi
Turniški grajski kompleks je v slabem stanju že desetletja. Zemljiš?a okoli gradu upravlja in ureja Poklicna tehniška in kmetijska šola Ptuj, ki se še vedno želi preseliti tudi v samo stavbo gradu, kakor je bilo na?rtovano. A ob pogledu nanjo se zdi ta želja neuresni?ljiva in nedosegljiva še nekaj naslednjih desetletij.
Ptujska kmetijska šola je ob ustanovitvi leta 1953 našla domovanje v prostorih turniškega gradu. Od leta 1979, ko so se od tam preselili v novo nastali srednješolski center, kjer je šola še danes, je grajsko poslopje samevalo. Pred skoraj desetletjem so v upravljanje ponovno pridobili 45 hektarjev kmetijskih zemljiš? in objekte na desni strani dovozne ceste. že takrat in še danes je njihova želja, da bi ponovno naselili tudi grad sam, ki bi ga radi uporabili za del dejavnosti razvojno-izobraževalnega središ?a, ideje, ki se jo trudijo razviti. župan meni, da do sedaj ni bilo dobrih ali izvedljivih na?rtov. " V pretekli zgodovini je bilo že veliko povedanega, veliko sestankovanja. Toda žal se ne najde dovolj nekega resnega interesa, da bi te objekte in površine smiselno zapolnili," pojasnjuje župan. že z nekdanjim ministrom Gabrom so se pogovarjali o možnosti, da bi sem vselili srednje in visokošolske programe s podro?ja kmetijstva. Vendar pa so ocenili, da bi priprava lokacije takrat stala najmanj milijardo tolarjev. Tega denarja seveda niso našli ne v ob?ini ne na ministrstvu.
Vladimir Korošec, ravnatelj Poklicne tehniške in kmetijske šole Ptuj, meni, da je potrebno manj denarja, da bi se stavba uredila. Šola želi zdaj tukaj oblikovati celovito razvojno-izobraževalno središ?e, ki ga vidijo v sodelovanju z mnogimi partnerji. Zamislili so si središ?e, v katerem bi se stroka oplajala z novim znanjem, kjer bi kmetovalci pridobivali nove informacije za razvoj. Tu bi lahko razvijali tudi nove postopke in tehnologije ter ideje za razvoj podeželja, tudi z uvajanjem dopolnilnih dejavnosti, na primer turizma. Zdi se, da se vendarle kaže možnost za uresni?itev idej oživitve Turniš?a. "Upam, da bomo sedaj, v finan?ni perspektivi 2007 – 2013, ko se nam obeta ve?ja vsota evropskega denarja, znali najti take vsebine, s katerimi bomo prepri?ali tiste, ki odlo?ajo e evropskem denarju, da gre za nek širši projekt, v katerega je vredno vložiti tudi evropski denar," je povedal župan.
?e bi znali oblikovati projekt, ki bi povrnil slavo zapuš?enemu gradu, možnosti za potreben denar iz blagajne evropske unije torej so. V kolikor pa se pri?akuje, da bo stvari financirala ob?ina, pravi župan, pa bodo stvari še dolgo ostale pa? takšne, kot so.
