Oživljanje starega ptujskega jedra
Ptujska ob?ina je že od lanskega julija partner v mednarodnem projektu ADHOC, namenjenega iskanju inovativnih pristopov k trajnostnemu oživljanjanju zgodovinskih mest ali mestnih ?etrti v centralni in vzhodni Evropi. Ta teden so tudi širši javnosti predstavili zaklju?ke dosedanjih posvetov in analizo trenutnega stanja v starem mestnem jedru.
Mednarodni projekt, v katerega je poleg Ptuja vklju?enih še devet evropskih mest, je težak kar 1.400 00 evrov, ptujski delež pa ve? kot 113 000 evrov. Ptujski župan ga vidi predvsem kot podlago za prijavljanje projektov v finan?ni perspektivi 2007-2013, tudi direktor Direktorata za kulturno dediš?ino, dr. Damjan Prelovšek, ki se je udeležil tokratne delavnice, ob dobro zastavljenih projektih vidi v prihodnosti možnosti za ?rpanje denarja iz malhe, vredne 60 milijonov evrov, ki jih ima iz stukturnih skladov unije na voljo Ministrstvo za kulturo.
Ob razpravi je na površje ponovno priplavala predvsem problematika bivalno neurejenih podstrešij, in pere?a struktura prebivalstva mestnega jedra, saj je zanje zna?ilen zelo visok delež neizobraženih, pa tudi stopnja brezposelnosti je od vseh ptujskih ?etrti tu najvišja, kar 30 odstotna. Zdi se da se tu v veliki meri skriva tudi rešitev oživljanja mesta.
Marjan Berli?, predstavnik podjetja UMARH pravi:" Prenova mora v osnovi zajeti obnovo funkcij mesta. in to obnovo lahko dosežemo z vselitvijo aktivnega prebivalstva v staro mestno jedro. To je osnovna misel vsega tega projekta za vnaprej, za Ptuj." To pa je mogo?e dose?i z izena?itvijo pogojev z obrobja mesta s tistimi v mestu. "Se pravi zagotoviti neke inštrumente, da bomo ljudem omogo?ili, da bodo z enakim vložkom realizirali svoje projekte v starem mestnem jedru."
Po ocenah projektnega biroja UMARH, v katerem so pripravili analizo sedanjega stanja, naj bi bil Ptuj samo po izra?unih stroškov kompleksne obnove stavb od kon?nih želja odmaknjen za 221 in pol milijonov evrov. Mnogi, med njimi tudi župan, so mnenja, da bi bil kon?ni znesek mnogo ve?ji.
Drugi velik problem predstavljajo anti?ne ostaline velemesta Poetovia, ki so hkrati ponos in težko finan?no breme za projekte zasebnikov pa tudi pri zagotavljanju infrastrukture. Na argumente, da so veliko prispevali k nezavidljivemu stanju Ptua, Marija Lubšina Tušek, predstavnica Zavoda za varovanje kulturne dediš?ine odgovarja: "Na Ptuju se je vedno arheološko raziskovalo, vedno detektiralo. Mogo?e je bilo neko? celo ve? posluha, kot ga je danes."
Kljub vsem o?itkom na njihov ra?un pa je vendarle del projekta tudi nedestruktivna arheološka raziskava gri?a Panorama in njegova primerna ureditev. želje Tuškove in arheologov so: " Da se panoramski gri? dejansko revitalizira v arheološki in mestni park."
Pri smernicah nadaljnega razvoja si v projektu pomagajo tudi z dobrimi zgledi partnerskih mest, na primer nemškega Bamberga, kjer jim je vendarle uspelo tisto, kar se zdi na Ptuju vedno nemogo?o, združiti moderno bivanje s spoštovanjem preteklosti.
(Objavljeno v oddaji Ptujska kronika, 18. maja 2007)
