Ptuju se skupaj z ostalimi nasmiha naslov Evropske kult. prestolnice!
23. aprila je mednarodna ocenjevalna komisija, ki je pregledala in ocenila prejeto dokumentacijo mest, ki so se potegovale za naziv Evropska kulturna prestolnica, po 4 dneh dela sprejela odlo?itev, da za laskav naziv priporo?i kandidaturo Maribora s partnerskimi mesti Ptuj, Murska Sobota, Novo Mesto, Slovenj Gradec in Velenje.
V mestnih ob?inah t.i. vzhodne kohezije so kanidaturo za Evropsko kulturno prestolnico leta 2012 pod naslovom "?ista energija" vzeli kot kandidaturo kulture in razvoja, predvsem pa gre za gospodarski projekt, s katerim želi regija dose?i enak cilj, kot si ga je zastavila vlada do leta 2013 – to pa je doseganje stopnje razvitosti državnega povpre?ja.
Dr. Štefan ?elan:"Glede na ponudbo, ki smo jo pripravili, bi bil razo?aran ?e ne bi bili izbrani, kajti tako celovite ponudbe, kot je bila naša, jo je znotraj zgolj enega mesta težko sestaviti. Še enkrat bi želel ponoviti idejo, ki se je rodila na Ptuju in sicer da je naslov kulturne prestolnice zelo težko podeliti mestu, kajti v Evropski skupnosti je zelo malo mest, kjer bi se lahko tista prvotna ideja, ki je bila lansirana, v resnici udejanjila. Ta je sicer govorila o tem, da bi naziv kulturne prestolnice dobilo mesto, ki je skozi zgodovino neko? pripadalo ve?im narodom in kar je še pomembneje – da bi to mesto moralo imeti tudi nekaj takšnih vsebin, s katerimi bi se lahko ve? narodov identificiralo tudi v prihodnosti, zato takrat tudi ponudba iz Ptuja, da bi se v tem projektu povezali Maribor, Celje in Ptuj. Celje se je odlo?ilo za samostojno kandidaturo, sva pa idejo nadalje razvila z županom Maribora, gospodom Kanglerjem in povezala šest mestnih ob?in, kjer zagotovo lahko govorimo o t.i. kulturnem prostoru, kar je SV del Slovenije zagotovo bil od antike, Rima, srednjega veka. Tudi po letu 2012 bo zagotovo v tem prostoru ostalo veliko multidisciplinarnih projektov, skozi katere se bodo lahko identificirali tudi razli?ni narodi znotraj Evropske skupnosti".
Sedaj je na potezi Ministrstvo za kulturo, ki bo priporo?ilo mednarodne ocenjevalne komisije preu?ilo in jo v roku meseca dni posredovalo vladi. Najpozneje do konca letošnjega leta pa mora država predlog svoje kandidature posredovati pristojnim institucijam Evropske unije. Po soglasni podpori vseh 27 ?lanic, bo o predlogu presojala še sedem?lanska mednarodna komisija, kon?na odlo?itev pa je prepuš?ena Svetu Evropske unije. A kot pravijo poznavalci, ni bojazni, da predlog mednarodne ocenjevalne komisije ne bi dobil ustrezne podpore tudi pri institucijah EU. Ko bo vse potrjeno, pravi župan "nas bodo ?akale številne operativne maloge, ki smo si jih v programu, ki smo ga oddali, tudi zadali. Vsebina je ve? ali manj znana in vsaka od mestnih ob?in, ki pri tem projektu sodeluje, se bo seveda na svoj na?in lotila izvedbe posameznih projektov".
In kaj si Ptuj obeta od Evropske kulturne prestolnice, pojasnjuje župan: "Med konkretnimi projekti bi želeli potrditi ali ovre?i hipotezo o Ptuju oziroma Poetovioni kot velemestu. Arheologi nas na vsak na?in prepri?ujejo, da je Ptuj bil v ?asu Rima veli?astno in veliko mesto in da je ta vsa veli?astnost še vedno pod zemljo. Do leta 2012 bi želeli to odkopati in postaviti na ogled. ?e torej dokažemo, da je Ptuj res bil v ?asu Rima tako bogato mesto, ima zgodovinsko podlago,preko katere lahko dokaže, da je bil skozi zgodovino kulturna prestolnica toliko in toliko narodov".
Drug pomemben, javnosti že znan projekt je gri? dobrega. Gre za idejo, da bi v ta projekt povabili skoraj 150 držav. Vsaka bi prispevala svojega od odlitkov kurentu podobnega lika, ravno tako pa bi prispevala tudi svojo hortikulturo – cvetje, drevje. Tako bi nastal neke vrste maksi arboretum, v katerem bi obiskovalci lahko štiri do pet mesecev na leto ob?udovali vegetacijo razli?nih držav sveta, hkrati ap kurentu podobne like, ki imajo na nek na?in to prednost, da vsi na nek na?in prinašajo sre?o in odganjajo vse, kar je slabo. Skozi ta projekt bi lahko rekli, da je prihodnost Ptuja multikulturna in povezuje veliko podobnih narodov. Med ve?ja vlaganja sodi tudi obnova grajskega kompleksa, pa zahodnega stolpa, uredili bi vinarski muzej, pa dolgo pri?akovan prireditveni, kulturni in protokolarni objekt, ki naj bi ga po predvidevanjih postavili na sedanjem parkiriš?u na Potr?evi.
Objavljeno v oddaji Ptujska kronika, 11.5.2007
